2016

THEEB, r. Naji Abu Nowar (Združeni arabski emirati/Katar/Jordanija/Velika Britanija, 2014)

Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Theeb (Združeni arabski emirati/Katar/Jordanija/Velika Britanija, 2014)

Theeb, Združeni arabski emirati/Katar/Jordanija/Velika Britanija, 2014, barvni, 100 min.

režija Naji Abu Nowar
scenarij Bassel Ghandour, Naji Abu Nowar
fotografija Wolfgang Thaler
montaža Rupert Lloyd
glasba Jerry Lane
igrajo Jacir Eid Al-Hwietat (Theeb), Hussein Salameh Al-Sweilhiyeen (Hussein), Hassan Mutlag Al-Maraiyeh (tujec), Jack Fox (Edward)
produkcija Immortal Entertainment, Bayt Al Shawareb, Noor Pictures
festivali, nagrade Benetke 2014: nagrada sekcije Obzorja za najboljšega režiserja; Abu Dhabi 2014: nagrada FIPRESCI za najboljši igrani film, nagrada sekcije Nova obzorja za najboljši film iz arabskega sveta; Kairo 2014: nagrada za najboljšo fotografijo; Miami 2014: nagrada za scenarij
povprečna ocena občinstva 4,5
povprečna ocena kritike 4

zgodba
Leto 1916, predvečer arabske vstaje. Deček Theeb, čigar ime pomeni volk, živi na puščavskem obrobju Osmanskega cesarstva. Po očetovi smrti ga vzgaja starejši brat Hussein, ki dečka uči beduinskih vrednot in načina življenja. Nekega dne se v njunem taboru pojavi britanski oficir z arabskim vodnikom na skrivnostni misiji. Hussein prišlekoma ne more odreči pomoči, saj tako veli beduinski običaj. Zato se odpravi na pot, da bi ju privedel do cilja. V strahu za brata se Theeb skrivaj poda za možmi na nevarno potovanje skozi arabsko puščavo, lovišče osmanskih plačancev, arabskih vstajnikov in beduinskih izobčencev.

komentar
»Tisto, kar je dobrega v filmu, je občutek za puščavo. Režiser Naji Abu Nowar in snemalec Wolfgang Thaler ustvarita osupljive puščavske pokrajine v Jordanu, ki jih junaki prečkajo. Sploh so bili posnetki o ljudeh v puščavi vedno mikavni in strašni hkrati. So najbolj jasna slika človeka kot romarja skozi življenje: majhne točke, obkoljene z navidezno brezkončno pustoto, ki počasi napredujejo z ene strani platna k drugi. Za Evropejca je puščava streznitev, ki jo nudi vztrajno necivilizirani prostor, in to ne obvezno v negativnem smislu. Puščava je prostor brez vsega, kar smo ustvarili, da bi olajšali preživetje. Zato je tudi mesto drugačnega vedenja, v katerem je tradicija gostoljubnosti edino, kar stoji med človečnostjo in pustoto, življenjem in smrtjo. Hiba tega filma pa je morda to, da nikoli ne razvije širše tematike malih ljudi (ali narodov) glede na milosti in nemilosti velikih sil. Theeba in Huseina je Anglež brez razmišljanja vpeljal v veliki boj med britanskim in turškim cesarstvom. Film se navidezno dogaja med vstajo Huseina ibn Alija, šerifa Meke, proti Turkom. Husein in Britanci so upali, da se bo vstaji pridružilo na tisoče Arabcev in da bodo arabski vojaki v turški vojski dezertirali, da bi se pridružili. Nič od tega se ni zgodilo. Te sile so daleč nad Theebom in Huseinom, kljub vsemu pa imajo usoden vpliv na njuno življenje. Sta le neopažena šahovska kmeta v igri velikih sil.«
Andrej Gustinčič, MMC RTV SLO

»Abu Nowar nam tako počasi, plast za plastjo, razkriva beduinsko kulturo, od njihovega gostoljubnega odnosa do vsakogar, ki vstopi v njihov tabor, do posebnega pomena, ki ga ima v tej kulturi zvok, pa naj gre za pesem, ki jih ogreje v mrzlih puščavskih nočeh, ali za korake, ki prihajajo iz puščavske tišine in napovedujejo gosta. Pravzaprav se vsak element njegove pripovedi zdi nadvse premišljeno vpeljan in podrejen prav predstavitvi te, v določenem pogledu skoraj neuničljive beduinske kulture, ki v svojem nomadskem načinu življenja vztraja že celo večnost, a hkrati tudi ranljive, predvsem ko se sooča z vplivi od zunaj. Ta tujka sta v njegovi pripovedi dva: na eni strani britanski vojak, ki je tamkajšnjim upornikom prišel pomagat v boju proti vojakom Otomanskega cesarstva, a ga pri tem ne vodi spoštovanje do beduinske oziroma sploh arabske kulture, temveč le 'njegovi' oziroma britanski geostrateški interesi; na drugi strani pa je vlak kot napoved nove dobe oziroma kot 'železni osel', ki s svojo 'cesto' zareže v puščavsko pokrajino in jim jemlje delo, saj se romarji raje odločajo zanj, kot pa za nevarno prečkanje puščave na kamelah in v spremstvu beduinskih vodičev. Theeb pa je zanimiv še zaradi nečesa drugega. S svojo formalno strukturo namreč jasno razkrije, da se je Abu Nowar šolal na zahodu, v stiku s sodobno filmsko produkcijo, saj je svoj prvenec zasnoval tako kot nekakšen puščavski vestern (predvsem zaključni prizor se zdi nedvoumen citat tega žanra), a prav tako tudi kot klasični pustolovski film, v katerem se junak v njemu nenaklonjenem okolju bori za golo preživetje. Nad njegovim domiselnim pristopom pa so bili navdušeni tudi na beneškem festivalu, kjer je Theeb doživel svetovno premiero, saj so Abuju Nowarju podelili nagrado za najboljšo režijo med filmi sekcije Obzorja.«
Denis Valič, RA SLO – Ars (oddaja Gremo v kino)

izjava avtorja
»Če se pred vašim šotorom pojavi tujec in prosi za zatočišče, ste mu po beduinskem zakonu dolžni ponuditi zaščito pred nevarnostjo, dokler ta ne mine. To je znano kot 'zakon dakheela' in za gostitelja je sveta dolžnost varovati svojega 'dakheela' ne glede na okoliščine. Znanih je veliko primerov, v katerih 'dakheel' ubije člana gostiteljeve družine, pa tudi to ne odvrne gostitelja od njegove dolžnosti; morilca bo ščitil, dokler ne bo mogoče priti do sprave. Njegov ugled je odvisen od tega, kako ravna v težkih okoliščinah. Bolj ko je situacija nemogoča, večji je njegov ugled, če spoštuje zakon. Ti beduinski običaji so zrasli iz naravnega okolja, puščave. Beduini slovijo po izjemnem gostoljubju, saj se moraš v puščavi, da bi preživel, pogosto zanesti na prijaznost tujcev. Pokrajina je preveč negostoljubna in vode ter hrane je premalo, da bi človek lahko bil sebičen. Iz mešanice te kulture vzajemne pomoči za preživetje in moralnega precepa, ki ga ustvarja 'zakon dakheela', je nastal zametek ideje za film. Kaj bi naredili, če bi se znašli v stiski s svojim najhujšim sovražnikom, pa bi za preživetje potrebovali njegovo pomoč? Kako bi se razvijal vajin odnos?«
Naji Abu Nowar, režiser in soscenarist

režiser
Naji Abu Nowar se je rodil leta 1981 v britanskem Oxfordu, danes pa živi in dela v Amanu v Jordaniji. Filmsko kariero je nastopil leta 2005, ko je bil sprejet na scenaristično delavnico RAWI Middle East Screenwriters Lab, ustanovljeno ob podpori Inštituta Sundance. Kratkometražec Boksarjeva smrt (Death of a Boxer, 2009), ki ga je podpisal kot režiser in scenarist, je bil predvajan na filmskem festivalu v Dubaju ter festivalih kratkega filma v Palm Springsu in Miamiju. Celovečerni igrani prvenec Theeb je doživel premiero na beneškem festivalu leta 2014, kjer je Naji Abu Nowar prejel nagrado za najboljšega režiserja v sekciji Obzorja.

 

 

Kulturni dom Nova Gorica,
Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica
T: + 386 5 335 40 10

Kulturni dom Nova Gorica je član
Art kino mreža Slovenije Europa Cinemas KUDUS
 
Občina Ministrstvo za kulturo Radio Koper Radio Robin Hit US embassy