2016

EVEREST, r. Baltasar Kormákur (ZDA/Velika Britanija/Islandija, 2015)

Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

FG 15 16 Everest 2

Everest, ZDA/Velika Britanija/Islandija, 2015, barvni, 111 min.

režija Baltasar Kormákur
scenarij William Nicholson, Simon Beaufoy
fotografija Salvatore Totino
glasba Dario Marianelli
montaža Mick Audsley
igrajo Jake Gyllenhaal (Scott Fischer), Keira Knughtley (Jan Hall), Robin Wright (Peach Weathers), Josh Brolin (Beck Weathers), Sam Worthington (Guy Cotter), Emily Watson (Helen Wilton)
produkcija Chromakey-Hire.Com, Cross Creek Pictures, Free State Pictures, RVK Studios, Universal Pictures, Walden Media, Working Title Films
festivali, nagrade Benetke 2015 – svetovna premiera
povprečna ocena občinstva / (film še ni imel širše distribucije)
povprečna ocena kritike 4

zgodba
Osupljiva pustolovščina je posneta po resničnih dogodkih tragičnih odprav, ki so skušale leta 1996 osvojiti najvišji vrh sveta. Ob začetkih množičnih komercialnih odprav na Mount Everest vodnika Rob in Scott pripravljata vsak svojo skupino turistov za naskok na vrh. Ker se bojita, da nekateri klienti ne bodo zmogli naporne poti, kljub nesoglasjem združita moči, na dan vzpona pa se vreme hitro poslabša. Alpinistična avantura se v trenutku spremeni v kruto bitko na življenje in smrt, v kateri je lahko vsak nepreviden korak usoden in vsak vdih redkega zraka poguben. Tako se je obsedenost udeležencev po osvojitvi najvišjega vrha na svetu v primežu smrtnega strahu preobrazila v nepredstavljiv boj za golo preživetje.

komentar
»Režiser Baltasar Kormákur je v islandskem filmu nekako to, kar so za glasbo Björk in Sigur Rós ali pa gejzirji in islandski konji za turizem. Kormákur se sicer stalno giblje na tankem robu med dobesedno hollywoodsko komercialo, na primer v uspešnem kriminalnem trilerju Tihotapci z Markom Wahlbergom, in neodvisno produkcijo, ki jo, spet dobesedno, ustvarja na domačih tleh. V Globini se vrača nazaj h grobi, temno-sivi atmosferi svojih zgodnjih in nasploh islandskih filmov, kot je na primer v letu 2000 na Liffu predvajani Reykyavik št. 101 ali pa pri nas nevidena Jar City in The Sea. Filmski žanr katastrofe, v katerem se bo Kormákur gibal tudi s svojim naslednjim hollywoodsko podprtim projektom, alpinistično tragedijo z naslovom Everest, idealno sede v današnje apokaliptično ali že postapokaliptično obdobje. V obdobjih zmedenosti in depresije film katastrofe dviguje samozavest, ker podobno kot grozljivke uteleša in sooča človeka z ekstremnimi situacijami oz. iz nemogočega ustvari mogoče.«*
Anja Banko, Radio študent

* Ker film še ni bil javno predvajan, kritik ni, zato smo se odločili za izsek iz zapisa o avtorjevem predhodnem filmu Globina, saj je avtorica režiserja posrečeno umestila v kontekst islandske kinematografije, samo delo pa v kontekst Kormákurjevega opusa.

»Everest ni le film o katastrofi, je tudi testament o silni želji po nadvladi naravnih elementov, ki včasih meji na norost. Je zgodba o predanosti, kljubovanju usodi ter brezmejni moči človeške volje, ki ne bo nikogar pustila hladnega, četudi zmrazi vse do kosti. [...] Zaradi uničujočega aprilskega potresa v Nepalu ima film tudi dobrodelno noto. Poleg pozivov k darovanju sredstev se bodo zvrstile tudi dobrodelne projekcije, namenjene pomoči.«
iz promocijskega materiala

izjava avtorja
»V pripravah na pisanje scenarija sem prebral vse mogoče knjige o alpinizmu, prav tako pa sem se pogovarjal tudi s številnimi alpinisti. Želel sem namreč ugotoviti, kaj se dogaja v njih, ko opravljajo tako zahteven vzpon in ko prevzemajo odgovornost za življenja drugih. Podali smo se tudi v Nepal in s helikopterjem sem preletel goro – želel sem jo videti, jo doumeti.«
Baltasar Kormákur, režiser

režiser
Baltasar Kormákur se je rodil leta 1966 v Reykjaviku. Leta 1990 je dokončal študij igre na islandski akademiji lepih umetnosti in že takoj zatem je pričel nastopati v domačem narodnem gledališču. Tu je deloval vse do leta 1997 in v zadnjih letih tudi režiral. V svet filma je vstopil leta 2000, ko je s svojim celovečernim prvencem Reykyavik št. 101 (101 Reykjavik) osupnil mnoge in si zanj prislužil številne festivalske nagrade, od zlatega leoparda na festivalu v Locarnu do zlate arene v Pulju. Na festivalu v Torontu je bil proglašen tudi za odkritje leta, Variety pa ga je uvrstil med 10 režiserjev, na katere velja biti pozoren. Takoj zatem je Kormákur ustanovil lastno produkcijsko hišo in pričel pod njenim okriljem intenzivno ustvarjati. Sledili so filmi, kot so Morje (Hafið, 2002), Myrin in številni drugi, ki so bili festivalsko prav tako nadvse uspešni. Kormákur je zatem pričel snemati tudi v Združenih državah, in sicer tako neodvisne filme, kakršen je na primer Vdih (Inhale, 2010), kot tudi hollywoodske zvezdniške spektakle, kakršni so bili Tihotapci (Contraband, 2012). Kljub temu tudi svoje mračne avtorske poetike ni nikoli zapustil, pač pa jo vseskozi alternira s tovrstnimi komercialnejšimi deli, kar dokazujeta na primer filma Globina (The Deep, 2012) in njegov zadnji zvezdniški spektakel, alpinistični film katastrofe Everest, ki bo svojo svetovno premiero doživel na letošnjem beneškem festivalu.

 

 

Kulturni dom Nova Gorica,
Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica
T: + 386 5 335 40 10

Kulturni dom Nova Gorica je član
Art kino mreža Slovenije Europa Cinemas KUDUS
 
Občina Ministrstvo za kulturo Radio Koper Radio Robin Hit US embassy